Odnośniki
|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
jalnost je neprimerno veãja, kadar delamo v skupini;
mnogo veãja kot takrat, kadar delamo sami. Va0 emu
klubu torej uspehov ni potrebno skrivati, niti ni potreb-
na skromnost pri izkazovanju va0 ih uspehov.
V ãasu 0 tudija sem se pogosto Ïe med poãitnicami za-
vedel, da me prihodnje leto ãaka teÏek izpit, zato sem
sklenil, da bom vnaprej med poãitnicami obdelal uãno
snov. Uãne snovi med poãitnicami seveda nisem obde-
lal, ker nisem imel nobene volje za uãenje. Takoj ko sem
se zna0 el v vrveÏu so0 olcev, ko je med nami nastala tek-
movalnost, ko se je pribliÏal izpit, pa sem uãno snov ob-
delal zavzeto in hitro.
159
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
Ugotavljam, da sem v osami neuspe0 en, zato za svo-
jo uspe0 nost na kateremkoli podroãju rabim povezo-
vanje v skupine in tekmovanje v skupinah.
Iz tega lahko sklepava, da je povezovanje ljudi v skupine
in tekmovalnost v skupinah ne le zaÏelena, ampak celo
nujna.
Pomisli na glasbenike, likovnike in druge umetnike.
âim bolj ustvarjalno je okolje, tem bolj je izraÏena Ïelja
po izkazovanju ustvarjalnosti in prav je tako. Primer iz-
kazovanja njihove ustvarjalnosti so likovne razstave,
koncerti in druge oblike umetni0 kega ustvarjanja.
Ljudje ustvarjamo zase in za druge in prav je, da dru-
gim na0 e ustvarjalne doseÏke pokaÏemo. Ali si lahko
zamisli0 vrhunskega glasbenika, ki bi napisal vrhunsko
glasbeno delo ter ga izvajal le sebi in ga nikomur ne bi
predstavil?
Izkazovanje ustvarjalnih doseÏkov (koncerti, razsta-
ve) avtorjem obiãajno pomeni njihov Ïivljenjski cilj.
Domnevam, da ãlovek 0 ele med ljudmi resniãno doÏiv-
lja svoje stvaritve.
âe dobro pomislim, so se mi vsi veseli in pomembni do-
godki dogodili v druÏbi. Ne spomnim se, da bi bil kdaj
posebno sreãen v samoti.
Strinjam se. Vendar pa morava samoto pravilno razu-
meti. Kadar v samoti premi0 ljujemo o ljubljeni osebi ali
160
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
o uspehih ko0 arkarske ekipe, nismo sami. V mislih smo
povezani s prijatelji in tak0 na ,samota v duhovnem smi-
slu sploh ni samota. V duhu povezani s prijatelji smo v
druÏbi, le na drug naãin, zato je taka samota pogosto
tudi prijetna.
Ubijajoãa je samota, kadar smo sami tudi v duhu, mo-
goãe celo sprti z ljudmi in polni sovra0 tva do soljudi.
Medsebojne povezave med ljudmi verjetno ne
nastanejo kar same od sebe le na osnovi potrebe po do-
stojanstvu. Verjetno se moram potruditi in ustvariti po-
goje za vzpostavitev kvalitetnih medsebojnih povezav.
Verjetno obstajajo kak0 na pravila medsebojnega obna-
0 anja.
Obstajajo. Ta pravila so tako pomembna, da jih spo0 -
tuje religiozni in nereligiozni svet. Imenujemo jih mo-
rala.
Kako moralen naj bo ãlovek in kdaj ter kako obãutimo
posledice nemorale?
Na vpra0 anje bova odgovorila, ãe napraviva nekaj mi-
selnih poskusov:
Zamisliva si skupino nemoralnih ljudi, ki zavrÏejo vsa
moralna naãela. Ljudje si med seboj laÏejo, kradejo, se
161
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
izÏivljajo drug nad drugim z razliãnimi oblikami pritis-
ka in napadi.
V nasprotju s to skupino si zamisliva skupino moral-
nih ljudi. Ti izpolnjujejo obljube in medsebojne dogovo-
re, spo0 tujejo soãloveka ter mu sku0 ajo pomagati name-
sto ga izkori0 ãati.
O morali govori0 , kot bi bila morala le ena. Morala
kristjanov je verjetno drugaãna od morale muslimanov.
Razliãna ljudstva, plemena, socialni stanovi, so si po-
stavili pravila obna0 anja, ki se med seboj deloma razli-
kujejo. Ponavadi se med seboj ne razlikujejo veliko, ãe-
prav to ni pravilo. Celo sam sem bil Ïe priãa kolektivne-
mu kr0 enju teh pravil. Lep primer kolektivne nemorale
sem opazil v vojski. Ko smo se uãili o uporabi pu0 ke,
nam je stare0 ina govoril, da se pu0 ka uporablja za uni-
ãevanje sovraÏnikove Ïive sile . Tak0 ne stavãne kon-
strukte je najbrÏ uporabljal zato, da je omilil opis poãe-
tja, ki ga poãenjamo s pu0 ko. Bal se je reãi, da bomo s
pu0 ko pobijali oãete nepreskrbljenih otrok, sinove tre-
petajoãih mater, moÏe ljubeãih Ïena.
Nikakor ne bi rad opraviãeval uporabe pu0 ke, vendar je
verjetno razlika, ali jo uporabimo kot napadalci in
osvajalci ali kot branitelji svojega ognji0 ãa.
Vsaj polovica vseh vojakov v zgodovini je bila v osva-
jalski vlogi in niso imeli pravice z oroÏjem zasuÏnjevati
162
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
drugih narodov. Seveda pa je uporaba oroÏja moralno
vpra0 ljiva tudi v obrambni vojni. Mnogo vojakov osva-
jalskih vojska se pred tvojo pu0 ko ne znajde prostovolj-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pldoc.pisz.plpdf.pisz.plblacksoulman.xlx.pl
|
