Odnośniki
|
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
povaljali v blatu kraj potoka. Potem so ga postavili na
noge. Miha je dejal: »Na, vzemi obãinski moÏ in tiho-
tapsko patentirani slepar, zdaj pojdi in nas toÏi, ãe si
upa0 ! To ima0 za to, ker nas v niã devlje0 . Poznamo te.
Mi nismo pokojni Mirki, da bi te spo0 tovali.«
Obrnili so se in 0 li budit Ïandarja Bularja, ki je 0 e trd-
no smrãal. Zbudili so ga in ga nesli v kuhinjo. Nekje so
staknili staro Ïensko krilo in moÏaka oblekli vanj. Nato
so ga postavili v sobo za mizo. Prinesli so likerja in mu
ga ponujali. »Na, Bular, ker si edini Ïandar v na0 ih kra-
jih, ki je na0 ãlovek.«
202
TIHOTAPCI
BESeDA
Bular je vrgel krilo s sebe, popil dva kozarca likerja,
zgrabil pu0 ko, si jo vrgel na rame in pokazal figo. »Kaj,
kaj, da bi me 0 e enkrat napojili? Ne, ne!« je rekel. »Zra-
ven teliãka boste drugiã spali vi. Zbogom in hvala za
pijaão!« Urno je od0 el za vrtovi.
Ivan, Miha in France so nekje staknili voziãek in ko-
nja in se odpeljali. Harmonika0 a Jagra so vzeli s seboj.
Igral je enoliãne in hre0 ãeãe stare poskoãne. Vmes je
dremal in kimal z glavo.
Îenske so okopavale krompir, postajale na njivah in
gledale veseljake, ki so peli in vriskali mimo njih.
Za vasjo je ves blaten in premraÏen 0 el domov Ber-
gantov Tone. Stiskal je pesti in si potiskal klobuk na oãi.
»·e premalo sem vas drl, smrkavci, 0 e premalo! ·e me
boste prosili!« Ko je pri0 el domov, se je bil Ïe umiril.
Preoblekel se je, zapregel konje in 0 el v gozd po drva.
Na0 i junaki so se ustavili pri Vilarju v Pudobu. Brskali
so po Ïepih in zloÏili za poslednji liter vina. V du0 ku so
ga popili, se trikrat zavrteli in od0 li h Grabnarju, kjer je
Ïe pila veãja druÏba piv0 kih tihotapcev. Rokovali so se
med seboj in zapeli: »Pa bom 0 el na planine, na visoke
gore.«
Jager je v kuhinji natepaval surovo kislo zelje in dre-
mal po neprespani noãi.
V gostilno je vstopila stara Bo0 tetova, se ustopila pred
sina Ivana in zavpila:
203
TIHOTAPCI
BESeDA
»Domov pojdi! Bo0 drv nasekal, ãe ne, ne bo0 veãer-
jal! Sama delam, ti pa vso noã popiva0 . Morda si zapil za
celo vreão moke. Ej, ej, 0 e ti bo zmanjkalo moãnika in
ka0 e!« Obrnila se je in zaloputnila vrata za seboj.
Pri0 la je Strletova sestra, pocukala brata za rokav in
mu 0 epnila na uho: »Miha, mati so zelo bolni. Radi bi
jedli juho. Daj kovaãa, da bom 0 la po meso.«
Miha je jezno pogledal sestro in ji mrmraje dejal:
»Nimam denarja. Suh sem. Mati naj kar potrpi! Mleko
naj pije.«
Sestra je tiho od0 la. V oãeh so se ji zable0 ãale solze.
Sama ni imela denarja, da bi materi kupila pribolj0 ek.
Vedela je, da je brat Miha 0 e v soboto imel celega tisoãa-
ka.
Miha pa je 0 e naprej prepeval v gostilni: »Amerika
Amerika, dolarji, dolarji!« Vsa druÏba mu je pomagala
Nato se je obrnil h gostilniãarki in ji 0 epnil na uho:
»Posodi mi dvesto dinarjev! âez nekaj dni bom 0 el ãez
mejo in ti vrnil.«
Gostilniãarka mu jih je dala s pogojem, da jih bo po-
tro0 il v njeni gostilni.
204
TIHOTAPCI
BESeDA
Rdeãa pomoã
eto 1936 je bilo viharno in burno. Vrste tihotapcev
Lso narastle. Streli na meji in onkraj meje so bili po-
gostnej0 i. V kupãevanje konj so bili zapleteni kmeãki
fantje in moÏje, gostilniãarji in trgovci, graniãarji in nji-
hovi oficirji, okrajni referenti in nekateri brezposelneÏi,
me0 etarji in logarji. Novice so kar po vrsti razburjale
kraj.
Majskega jutra se je pojavil pri predsedniku kulturne-
ga dru0 tva Svoboda oroÏni0 ki straÏmojsetr Frfolja in
pokazal odlok okrajnega glavarstva iz Logatca. »Va0 e
cenjeno dru0 tvo se razpusti, imovina pa se zapleni in
zapeãati.«
»Kaj se bo zaplenilo? Saj Svoboda niã nima. KnjiÏni-
ca je last strokovne organizacije. Oprema je last posa-
meznikov. Denarja ni. V miznici je le 0 tampiljka.«
»No, ãe drugega ni, bomo pobrali 0 tampiljko.« StraÏ-
mojster se je zasmejal in nadaljeval: »Ti mladi ãlovek, ti,
kaj se ubija0 s to organizacijo, ki niã ne koristi! Poglej,
ono leto vam je oblast pobrala barako, zdaj ste 0 e ob
dru0 tvo. Kaj boste 0 e poãeli? Sokolski dom in cerkev, to
je 0 e edino, kar obstoji. No, pa gasilski dom. Pustite Ïe
205
TIHOTAPCI
BESeDA
vendar tisti socialkomunizem! Na0 a oblast, to se pravi
kraljevska oblast, komunistov ne mara, da veste. Na Slo-
venskem bodo v bodoãe ostali samo klerikalci in liberal-
ci, pa 0 e med temi bo nekoã hud boj.«
»Gospod Frfolja,« mu je odvrnil Klemen, »kaj se ve,
morda bo svet tako napredoval in se razvil, da bodo
Ïandarji postali socialisti.«
»Ha, ha, mladi ãlovek, moti0 se. Îandarji ne bodo ni-
koli socialisti. Mi smo,« pri tem je straÏmojster Frfolja
dvignil prst, »mi smo varuhi vseh malih in velikih
oblastnikov, Ïupanov in okrajnih glavarjev, poslancev in
banov, Ïupnikov in 0 kofov. Ha, ha, prekleto bi bili na0 i
oblastniki neumni, ãe bi vam pustili, da se sestajate in
bogve koga 0 ãujete proti tejle na0 i kraljevski oblasti. âe
bi bili vi pametni, bi se pridruÏili klerikalcem ali liberal-
cem. Ti dve stranki sta dovoljeni. Vse ostalo bo poãasi
zamrlo. Samo mi varuhi in ãuvarji oblasti bomo ostali,
da veste. Spametujte se! Pustite tiste zme0 ane komunis-
te in socialiste! Mi bomo na preÏi, ãe boste 0 e kdaj po-
sku0 ali s kak0 nimi socialistiãnimi dru0 tvi 0 iriti nered
med ljudmi.«
StraÏmojster je vzel iz Ïepa notes in zapisal vanj:
»Predsednik Svobode je izjavil, da je knjiÏnica last
strokovne organizacije lesnih delavcev. Nadalje izjavlja,
da so kulise in obleke last posameznikov. Nadalje izjav-
lja, da nimajo denarja. V miznici je najdena ena voja0 ka
206
TIHOTAPCI
BESeDA
obleka, 0 tampiljka, pet peres in trije svinãniki. To sem
na0 el v prostorih delavskega kulturnega dru0 tva. To
imam sporoãiti.«
»Ha, ha,« se je ob odhodu posmehnil straÏmojster
Frfolja, »tako revni ste, pa se greste dru0 tvo. Gospod
Klemen, zapomnite si, da reveÏ 0 e ni sveta osreãil. Pus-
tite tiste marnje, pa se vrnite med moÏe, ki nekaj velja-
jo.« Od0 el je visok, sit in samozavesten.
KIemen je obsedel in molãal. Nato je dal roke na mizo
in se zagledal skozi okno, kjer je 0 el po vasi straÏmojster.
Tega bi pretepel! Le zakaj ga ne bi pretepli, kot so Vin-
ka in Poldeta? Norãuje se iz vsega, kar ãloveka drÏi po-
konci. âakaj, ti falot Ïandarski, 0 e otepalo se ti bo!
Klemen je skoãil pokonci, zaklel, pljunil v kot sobe in
0 el obvestit svoje prijatelje, da je Ïandarska oblast raz-
pustila njihovo dru0 tvo. To so kleli vsi po vrsti, Tinãek,
Lado, France in Ivan, ki je rad prepeval. »Prokleto, kje se
bomo zdaj sestajali! V gozdu, po kmeãkih hi0 ah, v go-
stilnah, kamor hodijo preganjalci konj!« Molãali so in
obsedeli.
Klemen je vzel iz Ïepa neko pisanje. »Poglejte, sodru-
gi,« je rekel Klemen, »iz Ljubljane nam pi0 ejo, da bi raje
videli, da bi se v na0 em kraju organizirala akcija za rde-
ão pomoã, to se pravi, da bi zbrali nekaj denarja za tis-
te, ki so zaprti zaradi komunizma in socializma.« Spo-
gledali so se. Klemen je nadaljeval: »Ob nedeljah bi sto-
207
TIHOTAPCI
BESeDA
pili po gostilnah in se pomenili s tihotapci. Ti hudiãi
imajo denar. Pijanãujejo. Gotovo bi lahko dali po kovaãa
ali tudi kaj veã. Na Ïagah bi dali delavci po dva dinarja
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pldoc.pisz.plpdf.pisz.plblacksoulman.xlx.pl
|
